Ekonomisti in finančni analitiki so kritizirali gansko vlado zaradi vztrajnega zavračanja reform na področju davčnih izjem in netransparentnega vodenja državnih programov, kar je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) privedlo do znatnih finančnih izgub. Profesor Patrick Asuming z Univerze v Gani je poudaril, da so podatki o izgubi v višini 214 milijonov dolarjev v okviru programa Zlato za rezerve (G4R) verodostojni, saj izvirajo iz vladnih poročil, ki jih je MDS le povzel. Asuming je ob tem pozval državne institucije, naj ne spodkopavajo ugotovitev sklada, temveč sprejmejo odgovornost za nastalo situacijo. Analitik Sitsofe Mensah je dodatno izpostavil, da ganska fiskalna kriza ni posledica le trenutnih odločitev, temveč desetletje dolgega ignoriranja opozoril MDS glede sistema davčnih odpustkov. Ti naj bi predstavljali glavni vir odtekanja državnih prihodkov, vendar zaporedne vlade kljub rednim letnim poročilom MDS niso izvedle potrebnih reform. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje ogroža dolgoročno stabilnost države in povečuje odvisnost od mednarodne pomoči, medtem ko se dolg države nezadržno povečuje.

Avstrijski javni dolg se je v tretjem četrtletju leta 2025 znatno povečal in dosegel 83,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po podatkih avstrijskega statističnega urada gre za opazen porast v primerjavi z lanskim letom, ko je dolg znašal 81,5 odstotka BDP, pa tudi v primerjavi z drugim četrtletjem letošnjega leta, ko je bila raven dolga pri 82,2 odstotka. Kumulativni proračunski primanjkljaj je po prvih treh četrtletjih znašal 4,5 odstotka. Naraščajoči trend zadolževanja v sosednji državi odraža zahtevne fiskalne razmere, s katerimi se spopada Dunaj. Povečanje dolga za več kot dve odstotni točki na letni ravni kaže na pritiske na državne finance, ki so posledica gospodarskih gibanj in proračunske porabe. Podatki so ključni za razumevanje stabilnosti evrskega območja, saj Avstrija velja za eno izmed gospodarsko najpomembnejših trgovinskih partneric v srednji Evropi.